Levstikove nagrajenke 2023

Levstikova nagrada je namenjena slovenskim pesnikom, pisateljem in ilustratorjem za izvirna leposlovna dela in izvirne knjižne ilustracije za otroke in mladino, ki so bili po mnenju strokovnih žirij najboljši dosežki v preteklih dveh letih in so izšli pri založbi Mladinska knjiga.

Ob petdeseti obletnici prve podelitve Levstikovih nagrad je Mladinska knjiga uvedla še nagrado za življenjsko delo. Prejemniki teh nagrad imajo simbolično obeležje (plošče z imeni) pod arkadami pred knjigarno Konzorcij.

Levstikova nagrada za izvirno leposlovno delo 2023

Levstikovega nagrajenca 2023 za najboljše leposlovno delo za otroke in mladino je izbrala žirija, ki so jo sestavljali: pesnik, pisatelj in gledališki ustvarjalec Andrej Rozman Roza (predsednik žirije) in Maja Logar, bibliotekarska specialistka, vodja službe za izbor in obdelavo gradiva za mlade bralce v Mariborski knjižnici, in Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja v Mladinski knjigi. 

Nominirana dela za izvirno leposlovje za otroke in mladino:

• Modri otok Irene Androjna
• Bleščivka Špele Frlic z ilustracijami Tereze Prepadnik 
• Muca gre po svetu Žige Kosca z ilustracijami Tanje Komadina 
• Medved in klobuk Anje Štefan z ilustracijami Ane Zavadlav 
• Ava Suzane Tratnik

Dobitnica nagrade pisateljica Suzana Tratnik za knjigo Ava.

Utemeljitev

Roman Ava v nas vzbuja žalost in tesnobo, pa tudi veselje in smeh. Predvsem pa nas zgodba odraščajočega dekleta, ki jo je življenje sredi naše današnje družbe napravilo bolj odraslo, kot bi bilo to njenim letom primerno, globoko gane. In to med drugim tudi zato, ker na koncu vendarle daje upanje, da še zmeraj obstajajo ljubezen, prijateljstvo in odrasli ljudje, ki so pripravljeni pomagat tistim, ki si sami ne morejo. 

Pripoved odlikuje mojstrska, zelo ekonomična struktura s kopico suspenzov, ko se v najbolj napetem trenutku vrne v preteklost. A čeprav je zgodba težka in jezik včasih grob, kot je grobo tudi življenje, v katerem se je že s svojim rojstvom znašla njegova junakinja, je roman Ava hvalnica sočutju in nas opozarja na to, kako pomembna za otrokovo življenje je varna, ljubeča in razumevajoča družina. Je tudi slavospev etičnim vrednotam, ki jih v nasprotju z moralno nestrpno versko zblojeno Avino babico premorejo humanitarni aktivisti in družina Avine prijateljice Vesne. 

V knjigi je prav boleče predstavljen vpliv, ki ga ima, kljub temu da jo pogosto zanemarja in pušča samo in lačno, na odraščajočo hčer njena mama. In kako se hči počuti celo krivo za materino jezo. Kako jo skrbi, da bo spet zabredla v alkoholizem, in kako jo vso zapito skuša spravit k sebi, da bi šla lahko v službo. Nasploh je ena od vrlin tega romana tudi realistično, brez stigmatiziranja in iz neposredne človeške bližine predstavljena tragika zasvojenosti z drogo in alkoholom. 

Tako ta knjiga, kot  je o njej v spremni besedi zapisala specialistka klinične psihologije in družinska terapevtka Maja Mramor, »odpira vprašanja o tem, v kakšnem svetu živimo, v kakšnih družinah, koliko se lahko zanesemo na socialno državo in njene inštitucije. V njej se po mojem najde prav vsak, tako mladostniki kot odrasli, še posebej pa lahko v njej najdemo povratno informacijo o svojem delu prav svetovalni delavci.« 

Levstikova nagrada za izvirne knjižne ilustracije 2023

O nagradi je presojala žirija, ki sta jo pod vodstvom Maje Kastelic, akademske slikarske in mednarodno uveljavljena ilustratorke, sestavljala še Marjan Manček, ilustrator, stripar in prejemnik Levstikove nagrade za življenjsko delo 2007, in Tanja Komadina, likovna urednica leposlovja Mladinske knjige. 

Nominirana dela za izvirne knjižne ilustracije za otroke in mladino:

• Muca Greta Vinka Möderndorferja z ilustracijami Bojane Dimitrovski 
• Mali črv Oto in druga golazen Lovra Matiča z ilustracijami Tomaža Lavriča
• Balabuga! Tine Vrščaj z ilustracijami Polone Lovšin
• Si že kdaj jezdil morskega konjička? Boštjana Gorenca – Pižame z ilustracijami Igorja Šinkovca
• Italijanske pravljice 1 in 2 Itala Calvina z ilustracijami Ane Zavadlav 

Dobitnica nagrade je ilustratorka Ana Zavadlav za ilustracije v kompletu knjig Italijanske pravljice Itala Calvina.

Utemeljitev

Ana Zavadlav je s svojimi ilustracijami, ki so pravzaprav bogata galerija impresij in ekspresivnih podob, obsežno zbirko italijanskih pravljic Itala Calvina povezala v izjemno likovno delo. Med pravljice so vtkane številne enostranske ilustracije in vinjete, ki jih odlikujeta sijajna risba in mojstrska raba medija. Bogate teksture, virtuozna poteza in subtilni barvni kontrasti – Anine ilustracije so polne surove lepote, obenem pa so prefinjene, poetične in ponekod celo duhovite. 

Prostor in čas nista natančno definirana, toda avtorici je uspelo v podobe, narejene s pastelom, ogljem in grafitom, prepričljivo zajeti mediteransko vzdušje ter značilno žarečo svetlobo in vročino, ki lahko tu in tam skoraj puhtita iz knjige. Umetnica čas po lastnem občutku bodisi raztegne v neskončnost vročega sredozemskega popoldneva bodisi zamrzne v trenutku, preden se bo nekaj zgodilo. Prizori so polni suspenza, skrivnostnosti in motivne simbolike, sicer sproščeno nakazani milje preteklih stoletij pa podobam doda brezčasnost in romantiko. Med mehko svetlobo in globoke cipresne sence je vpeto nešteto zgodb in usod, ki pa so v ilustracijah predvsem nakazane, da se zdi, kot bi z oddaljene točke pogledovali skozi starinski daljnogled v ne povsem pojasnjena dogajanja, ki pa nas zaradi svoje enigmatičnosti tem bolj pritegnejo. 

Delo odlikuje likovna drznost in velika umetniška suverenost, ki z odrekanjem neposredni narativni navezanosti ne izgublja, pač pa se skozi avtoričino interpretacijo sicer izjemno kompleksnih in narativno bogatih pravljic njene podobe zgradijo v vzporedno celoto, ki pripovedi nadgradi z lastno vsebino in vzdušjem. 

Ilustracije, ki spremljajo Italijanske pravljice, z interpretativno odprtostjo in estetsko občutljivostjo do bralca prenesejo širino, univerzalnost in čudežnost, ki vabi k radovednemu razbiranju in vživljanju, ter tako literarno umetnino nadgradijo in povežejo v dovršeno knjižno celoto.

Levstikova nagrada za življenjsko delo za izvirno leposlovje 

O nagradi za življenjsko delo je presojala strokovna komisija, ki jo je imenovala predsednica uprave Simona Mele, v naslednji sestavi: dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica in predsednica komisije, Andrej Ilc, vodja uredništva leposlovja, Tanja Komadina, likovna urednica, Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja, Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja.

Pisateljica Desa Muck

Utemeljitev

Pisateljica, dramatičarka, scenaristka, igralka in publicistka Desa Muck je ena izmed najbolj samosvojih sodobnih ustvarjalk za otroke in mladino pri nas. Je iskrena in sproščena pripovedovalka, ki v svojih zgodbah kaže ljubezen do najmlajših, nemočnih, drugačnih, do živali … Na humoren in luciden način odslikava vsakdanje življenje in nam neprisiljeno pokaže, kaj je prav in kaj ne … Nič človeškega in tudi živalskega ji ni tuje. V svojih zgodbah zna biti ostra in neprizanesljiva, pa tudi pogumna. Loteva se aktualnih in včasih še vedno tabuiziranih tem – družinskih odnosov, odnosa do živali, spolnosti, drog, samospoznavanja, osamljenosti, prijateljstva in ljubezni, hlastanja po uspehu in moči, samopodobe, strahu, veselja in žalosti.

Napisala je preko 60 literarnih del za otroke, mladino in odrasle, mnoga so večkrat ponatisnjena. Prevedena so v nemški, angleški, hrvaški, srbski, romunski, češki, slovaški, madžarski in romski jezik. Desa Muck je prejela številna priznanja in nagrade, med drugim nagrado večernica (1998) za knjigo Lažniva Suzi, Levstikovo nagrado za zbirko zgodb Anica (2005) ter uvrstitev na častno listo IBBY (2006) za knjigo Anica in velike skrbi.

Njena dela za otroke in mladino so izjemno priljubljena. Zbirka Anica (Anica in grozovitež, Anica in materinski dan, Anica in zajček, Anica in Jakob, Anica in športni dan, Anica in velike skrbi, Anica in počitnice, Anica in velika skrivnost, Anica in prva ljubezen, Anica in skrivnostna maska) je bila po izboru več deset tisoč osnovnošolcev petkrat prva v akciji Moja najljubša knjiga (projekt slovenskih splošnih in šolskih knjižnic). In prav tako mladinska pripoved Lažniva Suzi. Enako priljubljeni sta tudi zbirki Blazno resno (Blazno resno o seksu, Blazno resno popolni, Blazno resno zadeti, Blazno resno slavni, Blazno resno o šoli) in  Čudežna bolha Megi (Čudežna bolha Megi in bernardinec Karli, Čudežna bolha Megi in zajček Branko, Čudežna bolha Megi in želvici Taška in Toni,  Čudežna bolha Megi in hrček Marjan, Čudežna bolha Megi in kobila Rika, Čudežna bolha Megi in muca Živka, Čudežna bolha Megi in dihurček Jurček, Čudežna bolha Megi in papagaj Slavko, Čudežna bolha Megi in podganici Ančka in Katka, Čudežna bolha Megi in zlati ribici Darja in Ivo). Njene serije knjig lahko primerjamo z najboljšimi sodobnimi mednarodnimi uspešnicami – tako po vsebini in izvirnosti kot po priljubljenosti. Med sodobno književno klasiko spadajo tudi knjige Lažniva Suzi, Sama doma, Kakšne barve je svet …

Po njenih literarnih delih je nastala filmska nanizanka Anica, radijske igre (Radijski škrat Lojze, Blazno resno slavni in Kdo je ubil zmaja), štiri zgoščenke iz zbirke Anica (Anica in zajček, Anica in Jakob, Anica in počitnice, Anica in velika skrivnost) ter gledališka predstava Anica in grozovitež. 

Lahko rečemo, da Desa Muck na sproščen in duhovit način piše o najpomembnejših življenjskih rečeh. Biti pri tem prepričljiv je umetnost. Desa ni svojega pisanja nikoli obešala na veliki zvon, s svojimi najboljšimi deli za otroke se je postavila ob bok klasikam, kot sta Levstikov Martin Krpan in Butalci Frana Milčinskega. Kakšna sreča, da jo imamo. Njeno pisanje je vrhunsko v preprostosti in razumljivosti, polno humorja, rahločutnosti in človečnosti.

Levstikova nagrada za življenjsko delo za izvirne knjižne ilustracije

O nagradi za življenjsko delo je žirija presojala v naslednji sestavi: dr. Alenka Kepic Mohar, glavna urednica in predsednica komisije, Andrej Ilc, vodja uredništva leposlovja, Tanja Komadina, likovna urednica, Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja, Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja.

Ilustratorka Kamila Volčanšek

Utemeljitev

Kamilo Volčanšek, akademsko slikarko in ilustratorko, z založbo Mladinska knjiga povezuje lepa zbirka slikaniških in ilustriranih knjig. Že na začetku ilustratorske poti je za slikanico Kralj Drozgobrad Jakoba in Wilhelma Grimma prejela Levstikovo nagrado, ki sta ji po uspešni ilustratorski in slikarski poti sledili Smrekarjeva nagrada za življenjsko delo in nagrada Ivane Kobilca za življenjsko delo. Ilustrirala je raznovrstna besedila sodobnih pravljičarjev: Itala Calvina, bratov Grimm, Hansa Christiana Andersena, slovenske ljudske pripovedi … Antologija Sončnica na rami, pesmi za otroke od Frana Levstika do danes z njenimi ilustracijami spada med klasiko sodobne ilustrirane književnosti za otroke in mlade. Slikanice Janko in Metka, Žabji kralj, Turjaška Rozamunda, Cesarjev slavec, Deklica lastovica … je le nekaj izstopajočih naslovov in podob iz njenega opusa, ki so se nam s svojevrstno likovno govorico in polno barvno paleto vtisnile v spomin. Za zbirko Čebelica je ustvarila nekaj knjig s črno-belimi ilustracijami, kjer zaživijo njene risarske spretnosti, humor in domišljija.

S posluhom za različne pripovedne prostore ilustratorka vzpostavi inovativne kulise dogajalnih prostorov in pokrajin. Njen barvni likovni svet je živopisen, bogata kostumografija in detajli vzbudijo radovednost, barvna pokrajina nas popelje v pravljičnost. Kamila rada posveča pozornost tudi negativnim likom, kot sta čarovnica v pravljici Janko in Metka in mati v zgodbi Deklica lastovica.

Kamiline slikanice sprva pritegnejo bralce zaradi likovne izvedbe in dominantnosti, širokih krinolin, ki jih krasijo domišljeni fragmenti, močnih barv in rahle karikiranosti, ki likom odpre prostor, da ob besedilu svojo vlogo odigrajo polnokrvno. V njenih delih je še posebej izpostavljena gracioznost ženskih likov in tudi nežnih mladostnih princes, odetih v voluminozna oblačila, z razkošnimi pokrivali in obutvijo. Sposobnost, modrost, lepota in samosvojost se kažejo tudi z natančnim ilustriranjem las, ki jim ilustratorka s konturo definira obliko ter jih preplete v goste, močne frizure, kot da bi liki v njih nosili življenjsko moč. Tovrstna pretiravanja, konteksti in odnosi med liki vpeljejo tudi humor, ki je pogosto sestavni del ilustratorkine knjižne celote. 

Kamila Volčanšek je podobe žensk prenesla tudi na platna in z njimi v slovenski prostor vnesla nekaj res inovativnega. Kot slikarka je ustvarila umetniško močno serijo slik in grafik z dominantnimi ženskimi akti, ki na domišljenih in izčiščenih kompozicijah poplesujejo, se gibljejo, lebdijo in se svobodno radostijo življenja. Njene bogate in barvite ilustracije z izvirnimi pristopi pa radoživo nagovarjajo otroke in njihove odrasle. S svojimi deli je dosegla široko prepoznavnost in trajno zaznamovala slovensko književno ilustracijo.

Poglejte galerijo